Če sem čisto iskren, sem si dolgo časa mislil, da je sodno tolmačenje nekaj precej enostavnega in samoumevnega. Ni se mi namreč zdelo, da se lahko kaj takšnega, kot je tolmačenje, tako zakomplicira. Priznam pa, da dolgo sploh nisem imel s tem nobenega stika, tako da sem si to mnenje bolj kot ne postavil sam v svoji glavi. V moji predstavi je šlo zgolj za to, da nekdo posluša en jezik in ga nato prevede v drugega. Zdelo se mi je, da je to predvsem stvar dobrega znanja jezika in nič drugega. Šele kasneje sem lahko ugotovil, da je takšno razmišljanje precej površno, saj sem popolnoma spregledal odgovornost, ki jo takšno delo prinaša. Pri pravnih zadevah namreč vsaka beseda šteje in že najmanjša napaka lahko spremeni pomen celotnega stavka.

Ko pa sem imel nato priložnost spoznati sodno tolmačenje malo od bliže, sem lahko spoznal, še kako sem se motil. Takrat sem namreč videl, da je znanja, ki je potrebno za tovrstno delo, res ogromno. Ne gre samo za prevajanje besed, temveč za razumevanje pravnega jezika, postopkov in konteksta, v katerem se določene stvari uporabljajo. Presenetilo me je tudi to, koliko koncentracije je potrebno, saj mora tolmač ves čas slediti pogovoru, hkrati pa paziti, da ničesar ne izpusti ali napačno interpretira. Poleg tega pa mora ostati popolnoma nevtralen in natančen, ne glede na situacijo, v kateri se znajde. Takrat sem prvič zares dojel, da je sodno tolmačenje poklic, ki zahteva ogromno izkušenj in odgovornosti.

Zaradi tega danes na sodno tolmačenje gledam čisto drugače. Ne mislim si več, da je to nekaj enostavnega, oziroma nekaj, kar bi lahko opravljal kdorkoli. Danes razumem, da gre za zelo pomembno vlogo, ki lahko vpliva na potek različnih postopkov in odločitev. Prav zaradi te izkušnje sem začel tudi veliko bolj ceniti ljudi, ki opravljajo to delo, saj sem videl, koliko znanja in zbranosti je potrebno, da vse poteka pravilno. Sodno tolmačenje je tako zame postalo nekaj, kar spoštujem, saj vem, da brez takšne strokovnosti marsikatera zadeva sploh ne bi mogla potekati tako, kot mora.